Dopust. Beseda, ki naj bi pomenila odklop, počitek in lahkotnost. Pa vendar?
Pri marsikomu se ob dopustu — še posebej, če smo vajeni rednega gibanja — pojavi tisti majhen nemir: Kaj pa treningi? Kaj pa rutina? Bom izgubila formo?
To zelo dobro poznam. Na začetku svoje poti sem se vsake pavze skoraj ustrašila. Zdelo se mi je, da bom v nekaj dneh izgubila ves napredek in morala začeti znova.
Danes vem, da je ta strah večinoma le v naši glavi.
V nekaj dneh ne bomo izgubili forme.
Resnica je pravzaprav ravno obratna: telo potrebuje pavzo. Potrebuje regeneracijo, da se lahko vrne še močnejše. Napredek se ne zgodi samo med treningom, ampak tudi v času počitka. Dopust je idealna priložnost za to.
Prvi treningi po dopustu so lahko nekoliko težji. Morda imamo manj občutka, manj moči ali manj kondicije. Ampak to ne pomeni, da smo nazadovali. Pomeni le, da smo si vzeli čas zase — telo pa se zelo hitro spomni.
“Dopust ni test discipline. Je priložnost, da telo in glava zadihata.”
Nekaj dni drugačnega ritma ne izbriše mesecev ali let doslednosti. Počitek ni prekinitev napredka, ampak njegov del.
Gibanje je lahko drugačno.
Dopust ne rabi biti popoln odmik od gibanja — lahko pa je gibanje drugačno. Bolj sproščeno, manj strukturirano in predvsem brez pritiska.
Namesto klasičnega treninga si lahko dovolimo jutranji ali večerni sprehod, ko ni več vročine. Lahkoten tek ali »trimčkanje«, če nam paše. Kolesarjenje po neznanih poteh. Plavanje v morju, ki ni samo osvežitev, ampak tudi čudovita oblika gibanja. SUP, raziskovanje in gibanje brez cilja — samo zaradi dobrega občutka.
Koliko gibanja je na dopustu dovolj?
Ni treba šteti treningov. Če se sprehajamo, plavamo, kolesarimo ali se občasno razgibamo, smo še vedno v gibanju — samo drugače.
Po vrnitvi si za prve treninge pustimo nekoliko več časa, ne lovimo takoj svojih najboljših rezultatov in intenzivnost stopnjujmo po občutku. Običajen ritem se praviloma vrne hitreje, kot pričakujemo.
In če kakšen dan ne naredimo ničesar? Tudi prav. Počitek je del dopusta in del procesa.
Ko gibanje postane čista zabava.
Potem so tu še tisti najbolj preprosti, a pogosto najlepši trenutki gibanja: odbojka na mivki, ki jo sama obožujem, smeh ob vsakem zgrešenem udarcu in podajanje žoge v morju — brez pravil in brez cilja.
To je gibanje, ki ni »trening«, ampak čista zabava.
Slovenci smo čez leto res športno aktiven narod. Radi se gibamo, treniramo in skrbimo za svoje telo. Ampak prav na dopustu to aktivnost pogosto nehote spremenimo v pritisk — kot da moramo nekaj ohranjati, loviti ali nadzorovati.
Pa ni treba.
Tudi prehrana ne potrebuje skrajnosti.
Podobno velja za prehrano. Dopust ni čas za skrajnosti — ne za pretirano omejevanje, pa tudi ne za občutek, da smo vse spustili iz rok. Gre predvsem za zmernost. Če čez leto iščemo ravnotežje, zakaj ga na dopustu ne bi ohranili le v nekoliko bolj sproščeni obliki?
Sama si na morju z veseljem privoščim sladoled — brez slabe vesti, ker vem, da življenje ni seznam pravil. Rada pojem dobro pico ter uživam v morskih sadežih, svežih ribah in lokalni hrani. Vse to je del doživetja in del dopusta. In prav je tako.
Ne gre za to, da smo popolni, ampak da znamo najti ravnotežje. Da si dovolimo uživati in hkrati poslušamo svoje telo.
Dopust ni preverjanje forme.
Dopust ni test discipline. Je priložnost, da gibanje in prehrano začutimo drugače — bolj sproščeno, brez številk in pričakovanj.
Morda letos ne gre za to, da ne izpustimo niti enega treninga. Morda gre za to, da si dovolimo počitek brez slabe vesti in ostanemo aktivni na način, ki nas napolni.
Včasih naredimo največ zase prav takrat, ko si dovolimo stopiti korak nazaj.
Kako pa dopust doživljaš ti? Si vzameš popoln odmor od treningov ali ti gibanje ostane del vsakdana, samo v drugačni obliki?
Napiši v komentar. Z veseljem bom prebrala tvojo izkušnjo ali idejo za eno od naslednjih kolumn.