Večina stvari, ki jih počnemo z najboljšim namenom, ne potrebuje več volje, ampak pravo okolje, da bi lahko trajale.
Če bi bilo vse okoli gibanja, zdravja in počutja res tako preprosto, kot pogosto izgleda na zaslonu, bi bilo življenje precej linearno. Narediš plan, mu slediš, prideš do cilja in zgodba se zaključi.
Ampak telo ne deluje tako. In življenje tudi ne.
Večina se ne izgubi zato, ker ne bi želela napredovati. Izgubi se zato, ker je informacij preveč, ker so nasveti raztreseni in ker vsak nekaj govori, redko pa kdo pove, kako se stvari povezujejo. Nekje vmes se gibanje iz nečesa, kar naj bi podpiralo življenje, spremeni v še eno obveznost, ki visi nad glavo.
Wamoo je nastal iz vprašanja, ki se pojavi, ko stvari ne tečejo več gladko: kaj, če ni vse odvisno od ljudi, ampak od okolja, v katerem so? Okolje pri tem ni samo prostor, ampak tudi ljudje, ki nas obkrožajo. Govoriva o družbi in njihovem razumevanju tvojih ciljev, želja, občutkov. O tem, kako drugače je, ko gibanje ne temelji na sili, ampak na podpori in motivaciji.
Zakaj je okolje pomembno
Gibanje redko deluje dolgoročno, če je prepuščeno samo volji. Lahko imas najboljšo strategijo, pa se enostavno ne bo zgodilo. Veliko lažje je, ko si v okolju, ki podpira tvoj ritem, ne ustvarja pritiska in ne zahteva stalnega primerjanja.
Ko gibanje ni nekaj, kar poteka v izolaciji, se odnos do njega začne spreminjati. Ne čez noč in ne na silo. Počasi, skoraj neopazno. Obiski dobijo svoje mesto v dnevu, ne zato, ker bi morali biti tam, ampak ker imajo smisel in ker za njimi stoji tvoja želja! Če ne kaj druga, tisti fist bump, ki te pričaka, ob vstopu v Wamoo.
"Culture eats strategy for breakfast."
Skupnost pri tem ne pomeni hrupa ali stalne interakcije. Pomeni občutek, da nisi sam v procesu. Da obstaja prostor, kjer se lahko gradi z enakim tempom tudi takrat, ko dnevi niso idealni.
Ko se tempo umiri
Ko tempo ni nastavljen na “ekstrem”, se telo odzove drugače. Ne z uporom, ampak s sodelovanjem. Na obrazu se nariše nasmeh, gibi postanejo bolj jasni, napetost popusti in tudi glava začne delovati mirneje.
Namesto vprašanja, koliko še zdržiš, se pojavi vprašanje, kaj delaš in zakaj. Razumevanje giba, obremenitve in počitka začne oblikovati odnos, ki ni odvisen od trenutnega navdiha ali popolnega dneva. Gibanje postane del dneva, ne projekt, ki ga je treba zaključiti. Postane del dneva, nekaj, kar ima svoje mesto in za kar si z veseljem najdemo čas.
Napredek se začne kazati v ritmu. V ponovitvah, ki mogoče včasih res niso spektakularne, a se sčasoma sestavljajo v celoto. V občutku, da si na pravi poti tudi takrat, ko treningi niso popolni.
In prav ta občutek je tisti, ki omogoča kontinuiteto.
Kaj je ta blog
Ta blog je nadaljevanje tega razmišljanja. Ni nastal zato, da bi dodal še en nasvet več ali še eno pravilo, ki ga je treba upoštevati.
Nastal je zato, da poveže gibanje, prehrano, regeneracijo in razmišljanje o zdravju v celoto. Ne kot ločene teme, ampak kot dele iste zgodbe, ki se odvija v resničnem življenju. Še več… Nastal je, da bi še bolj povezal ljudi, ki imajo podobne cilje, podobne želje in skupno strast do bolj zdravega načina življenja.
Tukaj ne bo hitrih odgovorov, ker jih večina vprašanj nima. Bo pa razlaga, zakaj nekaj deluje v določenem trenutku in zakaj v drugem ne. Zakaj nek pristop zdrži dlje časa in zakaj drugi izgubi smisel. “Kako do popolnega telesa v 30 dneh?” je lahko pri nas kvečjemu šaljiv članek na račun praznih obljub, ne pa obljuba ali zbujanje nerealnih pričakovanj.
Včasih bo besedilo zelo konkretno. Včasih rahlo ironično. Vsekakor kdaj tudi sarkastično. Poskusili te bomo nasmejali, ko bomo pisali o stvareh, v katerih se prepoznaš ali se prepoznamo sami in to je v redu – pavzaprav je to zaželeno.
Kako ta blog brati
Tukaj bodo besedila, ki gredo globoko v gibanje, prehrano, regeneracijo in razumevanje telesa. Takšna, ki zahtevajo pozornost in razmislek. In takšna, ki stvari poenostavijo ravno toliko, da postanejo uporabne v vsakdanjem življenju.
Vsebine bodo pisali strokovnjaki in člani ožje ekipe. Vsak s svojega področja, vsak s svojo izkušnjo in pogledom. Ne zato, da bi kdo imel zadnjo besedo, ampak da se slika sestavlja iz več zornih kotov.
Ob tem bodo tudi zapisi, ki niso tu zato, da bi karkoli razložili do konca. Zapisi, ki povežejo, odprejo pogled ali preprosto ostanejo s tabo še malo dlje. Ker tudi to sodi v zdrav odnos do gibanja, telesa in življenja.
Ta blog ni zasnovan za hitro branje in še hitrejše pozabljanje. Je prostor, kamor se lahko vračaš, ko potrebuješ razmislek, potrditev ali samo drugačen pogled.